Žive jaslice v Postojnski jami, ki letos doživljajo 31. izvedbo, so postale prava postojnska tradicija. Na vlakec, ki je medije v največjo turistično jamo na svetu popeljal na ogled jaslic, sva prisedli tudi midve. Kot domačinki sva se skozi svet skrivnostih kapniških skulptur odpravili že velikokrat – a tudi tokrat naju je, kot vsakič, lepota popolnoma očarala.

Žive jaslice obisku Postojnske jame pridodajo še novo dimenzijo – preplet prizorov, glasbe in svetlobnih učinkov v jamskemu ambientu pričara intimno vzdušje, hkrati  pa na določenih mestih dobiš občutek, kot da si del spektakla. In prav to je skupno svetopisemskim zgodbam in njihovi jamski uprizoritvi – občutljiva zgodba Jezusovega rojstva je postala ena osrednjih zgodb ene najbolj vidnih svetovnih religij.

Žive jaslice v Postojnski jami bodo na sporedu vsak dan med 25. in 30. decembrom. Organizatorji pričakujejo med 12 in 15 tisoč obiskovalk in obiskovalcev. Letos bodo zaradi epidemiološke situacije večinoma prišli kar iz Slovenije. V nadaljevanju te vabiva, da prebereš najine vtise in mogoče se občinstvu pridružiš tudi ti.

Najbolj obiskana turistična jama v Evropi

Nekoč pred davnimi časi se je ena od naju, še vsa mlečna, klatila po Veliki Britaniji. Pa so jo odpeljali v jamo. Prišli so do nekega spodmola in tam je bil kapnik. »Kdaj bomo pa šli noter v jamo?« je bila Anja neučakana. »Pa saj to je jama,« so ji pokroviteljsko pojasnili.

Tako je, če si iz Postojne, si v teh jamarskih zadevah kar malo razvajen. Ni veliko krajev na svetu, kjer si lahko tako čisto po turistično, v vsakodnevnih oblačilih in brez kakršne koli opreme, ogledaš kilometre podzemnih lepot, ki so jih filigransko izoblikovale sile narave.

Da ima Postojnska jama potencial za fina druženja ob  dobri glasbi, so ugotovili že kmalu potem, ko je Luka Čeč odkril njene notranje dele.

V Plesni dvorani (danes ji rečejo tudi Koncertna ali pa Kongresna dvorana) je za časa Avstro-Ogrske monarhije poplesovala predvsem elita. V soju sveč in električnih obodov so se tradicionalno vihteli 15. avgusta in na binkošti. Tradicija koncertov, maš in srečevanj se je nadaljevala tudi kasneje. Leta 1989 pa je nastopil čas za prve žive jaslice.

Žive jaslice – zgodba o detecu, ki se je rodilo v revnem hlevčku in bo odrešilo svet

Žive jaslice v Postojnski jami ponazorijo 16 svetopisemskih prizorov, ki jih soustvarja okoli 100 sodelujočih. Zgodbo o rojstvu Jezusa Kristusa verjetno vsaj v osnovah poznamo vsi. Prav zato se nas sicer večinoma nemi prizori zlahka dotaknejo.

In prav ta intimna milina živih jaslic je verjetno gnala tudi Frančiška Asiškega, ko je leta 1223 v skalni votlini v bližini italijanskega mesta Greccio pozval k prvi postavitvi.

Z idejo jaslic naj bi želel prikazati nežno, človeško plat Jezusovega rojstva. Pokazal je Odrešenika, ki se je rodil v revščini, v hlevčku, med pastirji. Siceršnje podobe Jezusa Kristusa kot kralja so bile sicer veličastne, a se je ljudstvo z njimi težje poistovetilo. Mali Jezušček pa naj bi ljudem pokazal svetost skromnosti, ponižnosti.

Organizatorji živih jaslic pravijo, da je božična pravljica največji približek izvornim jaslicam. No, kako je bilo nekoč, si malo težko predstavljava, a se definitivno strinjava, da je Postojnska jama krasen ambient za ta namen.

Milozvočno razvajanje ušes z odličnimi pevskimi gostjami

Skupaj s tradicijo živih jaslic v Postojnski jami se je oblikovala tudi navada, da ogled z glasbenimi nastopi popestrijo bolj ali manj uveljavljena glasbena imena.

Letošnji izbor pevskih gostij se je izkazal za zadetek v polno. Sopranistka Urška Kastelic postreže z izjemno tenkočutno Ave Mario. Severa Gjurin z zasanjano izvedbo Svete noči pričara zgodbo o mističnem rojstvu hlevcu. Za konec pa Maja Keuc Amaya zakroži jamsko popotovanje z doživeto interpretacijo Hallelujah.

Pevke nastopajo v kostumih angelov, kar je fina pogruntavščina. Angeli z angelskimi glasovi.

(Pa še to: Več o legendarni pesmi Sveta noč si lahko prebereš v najinem blogu Božične pesmi – a poznaš njihove skrite zgodbe?)

Igra svetlobe ob krščanskem prazniku luči

Luč najlepše zasije v globoki temi. Izbor Postojnske jame za svetlobni spektakel je odlična poteza. Premišljeno nastavljen soj svetlobe že tako osupljive kapniške strukture pokaže v novi luči (dobesedno in v prenesenem pomenu, hehe). Angeli s pomočjo igre svetlobe postanejo še bolj skrivnostni. Projekcije na jamskem stropu pa pričarajo občutek neskončnega nebesnega svoda. Kar naenkrat postaneš mali človek v neskončnem vesolju.

Poigravanje s svetlobo je prepričljiv element doživetja živih jaslic tudi v simboličnem pomenu. Krščanstvo konec koncev dojema Jezusa Kristusa kot Luč, ki sveti v temi. Žive jaslice v Postojnski jami pa se vseskozi poigravajo u uprizarjanjem Jezusovega rojstva skozi igro teme in svetlobe.

Praznični izlet nekam, kjer zagotovo ne bo deževalo

Tokratni božično-novoletni prazniki dosledno padejo na vikend. Ampak ker je prepir s koledarjem popolnoma neučinkovit način upora, raje predlagamo, da jo po božični pojedini mahneš na izlet. Vremenska napoved je skoraj tako kisla, kot je bilo iztekajoče se leto. Pri obisku Postojnske jame pa je meteorologija popolnoma irelevantna – v jami bo zagotovo 10 stopinj Celzija.

Naj se odpravim na žive jaslice v Postojnski jami?

Božična pravljica v Postojnski jami bo zagotovo očarala najmlajše, ki se bodo izleta v skrivnostno podzemlje zagotovo še dolgo spominjali. Izlet je idealna izbira tudi za vse, ki bi radi uživali v izvrstnem prepletu božičnega vzdušja in osupljivih naravnih lepot.

Izlet na žive jaslice v Postojnski je dober recept za medgeneracijsko druženje. Spokaš celo familijo v avto in akcija! Vstopnice je dobro kupiti vnaprej. Spletni nakup pa prinese tudi 20-odstotni popust. Vstopnice so na voljo tukaj.

Pri nakupu je možno tudi vnovčiti BON21.

Na žive jaslice z masko in PCT pogojem

Epidemiološki ukrepi seveda veljajo tudi v posebnih ambientih kot je Postojnska jama. Masko gor, PCT in naj se izlet začne. Pa še to – kombinacija vlage v jami in zaščitne maske stopi make up. Medve sva posledično zgledali kot dva vesela zamaskirana rakuna, hihi.

(Naslovna foto: Postojnska jama d. d.)