Maroko, še pridem, sem si rekla, ko sem se pred enajstimi leti vračala z mojega prvega backpack potovanja. In lej ga zlomka – res sem spet tu! Ta razgibana, barvita država me je prvič priklicala takoj, ko sem izpolnila še zadnjo maturitetno polo. Odločitev, da prešpricam teden norega feštanja v Grčiji in se namesto na maturantski izlet podam na tritedensko potovanje po Maroku, je takrat presenetila še mene. Konec koncev je bilo v tistih časih “žurerka” moje drugo ime.

Pa sem šla… skupaj s sestro. Napolnili sva nahrbtnike in se podali na pot. Izkušnje? Vsestranske, ekstra poučne (kasneje se je izkazalo, da so to bili začetki moje “potovalne kariere”), predvsem pa je nastalo ogromno fotk in odštekanih zgodb. Toliko, da mi ni dalo miru in hočem spet vse to podoživeti! Z razliko, da tokrat jo na pot maham sama.
Le kaj je v tej državi tako fascinantnega, da me ponovno kliče?

Malo sem, malo tja, pokrajina je ena a!
Poživljajoč morski zrak, osupljivi razgledi z odmaknjenih vasic v gorovju Atlas. Mestni vrvež na zapletenih uličicah medine. Hop na kamelo in điro po puščavi.
Z Anjo nama je v pičlih treh tednih uspelo doživeti vse našteto. Pokrajina naju je nemudoma očarala in začarala. Še danes spomin na dogodivščine v naravi sproži pravi tornado metuljčkov v telesu. Je še kaj lepšega? Morda ja, a to je razlog številka 1, zakaj sem spet nazaj!

Lepo se je počutiti dobrodošla!
Prvi večer sva se razpakirali v čudovitem mestecu Meknez in se sprehodili do glavnega trga. Minuto kasneje sem že stala v krogu razgretih navijačev, ki so navdušeno ploskali, ker sem hrabro prenesla, da imam okoli vratu ovito čisto pravo kačo. Ali si želim to izkušnjo, me seveda ni vprašal nihče. Ko sem dogodek prespala, se je iz žive muke prelevil v simpatičen spomin.


Na poti sva spoznali kup prijaznih ljudi, ki niso skoparili z uporabnimi informacijami. Odpeljali so naju na številna zanimiva mesta, naju reševali, ko sva se brezglavo izgubljali po medinah in naju spoznali z različnimi vidiki bivanja v Maroku. Maroko je edinstvena mešanica tradicionalnega in modernega, in tem za pogovor nikoli ne zmanjka.
Maroko – prava foto pravljica
Preden sva se odpravili na potep po Maroku, sem si uresničila veliko željo. Privoščila sem si moj prvi DSLR fotoaparat. Verjemi, da bi se še dolgo tepla po glavi, če ga ne bi vzela s seboj na potovanje!

Fotogenični prizori so se kar vrstili eden za drugim. Od lokalnih trgovinic, življenja v medini, do pristaniške Casablance, pa modrega mesteca Chefchaouen. Da ne omenjam mogočnih kažb in saharskih sipin. Pa berberskih vasic v atlaškem gorovju. In čudovite islamske arhitekture, ki pritegne z edinstvenimi ornamenti.

A gremo nazaj na še en metin čaj?
V Maroku se dobro je. Zaradi vegetarijanstva naju je malo skrbelo, kako se bova znašli, pa nama ni bilo hudega. Zelenjavni tajin, tradicionalno jed pripravljeno v lončeni posodi z enakim imenom, v vsaki gostilni pripravijo malo drugače. Prav zabavno je bilo okušati in primerjati različne recepte.
Kadar nisva jedli tajin, je bil na meniju kuskus. Krasna jed, ki sva jo v Maroku še bolj vzljubili. Sprva je bilo prav hecno spoznavati nove kombinacije okusov – do takrat nama ni padlo na pamet, da se rozine lahko postrežejo tudi z zelenjavo.

Dobremu obroku je vedno sledil metin čaj. Sladka, zelo sladka zadevščina. Vedno prikupno servirana. Pije se ob vseh delih dneva, počasi, z užitkom.
Maroko, sedaj sem spet tu!
Danes se izteka prvi dan solo-potovanja po Maroku. Občutki? Odlični! Dan sem si vzela na izi. V hostlu sem spoznala nekaj super ljudi, s katerimi smo se zapletli v zanimive popotniške debate, potem pa sva se s francoskim popotnikom podala na sprehod po medini. Živahno vzdušje, slikovite uličice in simpatični domačini.
Prilagam nekaj današnjih fotk, in hitim nekaj pojest. Dobra novička – z današnjim dnem se je ukinila policijska ura, ki je v Maroku trajala že precej časa.



Za konec te lepo vabim k spremljanju mojega popotovanja. Utrinke bom objavljala tudi v storyjih na Instagramu in Facebooku. Pa ne pozabi – branje je ob čaju ali kavici iz Travelicious lončka še bolj prijetno!





0 Comments