Potovanje, pa naj poteka hitro ali počasi, ne razočara prav nobeno. Sem pa ena tistih popotnic, ki si pri potovanju pušča veliko svobode. Začrtana pot tako velikokrat postane le še skica v dnevniku in želja za naslednjič. Kajti konec koncev čisto vedno ostane nekaj tudi za drugič, četudi je urnik natrpan od zgodnjega jutra do poznega večera.

Odločitev je padla – hitim počasi! 🙂

To se mi je pripetilo tudi tokrat – v Maroku. Plan: Fez – Meknes – Chefchaouen – Tangier – Rabat je postal kar Fez- Rabat. Zakaj? Ker se v Fezu res odlično počutim! Preplet tradicionalne kulture, labirinta medine in hostla kjer bivam (Funky Fes) ustvarja fantastično kombinacijo, ki prepriča marsikaterega obiskovalca. In če ima ta dovolj časa, obisk Feza podaljša za kak dan… teden… pa tudi mesec.

Konec koncev potovanja niso le obiski znamenitosti, ki bi jih nestrpno želeli obkljukati. So tudi občutki, zgodbe in prijateljstva, ki jih na poti sklenemo. In prav iz tega razloga se je moje bivanje v Fezu podaljšalo za celih 10 dni.

O ja, ljudje so tisti, ki dajejo potovanjem pravi pečat.

Maročana Aya in Faris, Mehičanka, Francozi, Argentinci, Filipinec, Japonec, Črnogorec, Izraelci pa tudi Slovenci (ki jih ponavadi na izvenevropskih potovanjih ne srečam, v tem hostlu pa kar 3 :)) so le nekaj koščkov mozaika narodnosti, ki sem jih tu uspela pobližje spoznati. Pogovori z njimi odpirajo vprašanja, razbijajo meje in peljejo k ugotovitvi, kako je svet velik, a hkrati majhen.  Mreža prijateljstev se širi, svet pa postaja lažje prehoden.

Skupno raziskovanje – zabavni spomini na potovanje

Ob 9-ih zjutraj po sobah kolektivno zazvonijo budilke. Popotniki tu radi pospimo, saj se zvečer na strehi hostla, ob slikovitem nočnem razgledu na Fez, hitro razgovorimo. Mrzla jutra in pozen sončni vzhod, ki tu nastopi šele okoli 8.15, so še dodatni razlog, da spanec raje še malce potegnemo.

Po zajtrku sledi nabiranje sončka na strehi in snovanje idej, kaj v tem dnevu početi. Včasih skupaj, včasih sami nato odidemo raziskovat kotičke Feza. Še posebej zabavne so zgodbe iskanja prave poti in izgubljanje v labirintskih ulicah medine ter small talk z domačini, ki nas nagovarjajo na vsakem koraku.

Kar nas še posebej veže, je lov na sončni zahod, zobanje maroške večerje in druženja na strehi hostla. Skupaj smo tudi plesali ob ritmih lokalnega maroškega benda in se smejali ob komediji na filmskem večeru. Domačina Aya in Faris pa za čisto desetko poskrbita, da nam v hostlu prav nikoli ni dolgčas.

Tattoo kot suvenir?

Za večni suvenir na nasmejane dni v Funky Fesu nam je Francozinja Lucie vtetovirala simpatičnega smajlija. Kar z iglo – kot v vojski, ampak z bogatim znanjem in preciznostjo. Kaj praviš, lušten spomin ali ‘ku-ku’ odločitev?

Kam nadaljujem tole potovanje?

Še naslednja dva dni preživim v Fezu, potem pa jo mahnem v prestolnico Maroka – Rabat. Kam pa potem? To pa ti razkrijem v naslednjih objavah.

Zakaj sem se tokrat odločila za potovanje po Maroku si lahko prebereš v prispevku Maroko, hej! Zakaj se po enajstih letih spet vračam? Če pa bi rad_a preveril svoje znanje o Maroku, klikni na povezavo Kviz: Temelji “marokoslovja” – koliko veš o Maroku?

Kako pa ti najraje doživljaš potovanje? Hitro, počasi, splanirano, spontano, ali nekaj vmes? Nekaj ti, malo za šalo in zelo zares, lahko zagotovim: topli napitki so tudi na potovanju najslajši, če jih piješ iz Travelicious lončka.